Ne joči Peter

Sreda februarja je obetala lepo vreme in dokaj dobre snežne razmere v naših gorah. Z Blažem Stresom sva se že večkrat dogovarjala za plezarijo pa nikoli nisva šla plezat kaj konkretnega razen enkrat Sinji slap. Sam ravno nisem imel neke konkretne ideje za smer, zato je Blaž predlagal smer, ki jo je že večkrat šel poskušat in ogledovat pa nikoli ni ponujala dovolj dobrih razmer za zimski vzpon.

Že v petek 15.2.2008 sva se podala v Možnico in prespala v Bivaku pri Počitniškem domu Možnica (nekoč kasarna) naslednji dan pa še pred svitom odkorakala proti vstopu smeri. Smer se začne z dvema raztežajema strmega snega, sledi 7 lažjih snežnih raztečajev (največ do 60°). Potem pa sledita dva skalna raztežaja, kjer je potrebno predvsem veliko iznajdljivosti (V UIAA). Do vrha so še 4 lažji kombinirani raztežaji, ki pa so predvsem orientacijsko zahtevni.

Naju je noč ujela dva raztežaja pod vrhom, kjer sva se odločila bivakirati v udobni luknji pod kaminom, saj v temi nisva uspela ugotoviti kje pelje prehod iz stene. Noč sva še kar udobno predrgetala glede na to, da je bilo kar mraz in da nisva imela spalnih vreč.

Naslednji dan sva po dveh raztežajih izstopila na toplo sonce in sestopila do Bovca. Doživela sva pravo alpinistično avanturo v samotnem ambientu z praktično vsem kar lahko ponudi velika smer.

Smer Ne joči Peter sta Blaž Stres in Peter Mežnar splezala že pred 13 leti, po tem pa ni doživela baje še nobene ponovitve. Smer je dobila tako ime, ker je med prvim vzponom Petru padel kamen na glavo.

Smer se nahaja v Možnici, v severnem ostenju Vrha ribežnov oz. nekoliko bolj desno v grebenu Vrha polic in je visoka okoli 700 metrov. Odlikuje jo zelo logična linija, v zgornjem delu pa so prehodi orientacijsko zahtevnejši, ker se smer loči od očitnih kaminov.