Severno rebro Škare

Po aklimatizaciji in nekaj dnevih deževja je bil čas, da se spravimo splezat kaj bolj resnega. Z Mihom sva se spet podala proti avstrijskemu bivaku, ki je izhodišče tudi za smeri na severni strani Škare. V mislih sva imela smer po Severnem rebru Škare³³, ki je izgledala objektivno dokaj varna in nato morda prečenje celotnega grebena Bezengija³³Našpičena sva navila sva uro za ob 2h zjutraj in šla spat. Ko sva vstala pa se je meni pripetila nezgoda. Polil sem se z vrelo juho in staknil kar veliko opeklino pod komolcem. O plezanju seveda ni bilo govora, saj je opeklina izgledala precej grdo. Vsak verjetno z svojimi mislimi in bolečinami sva razočarana šla nazaj spat.

Čez dan sem ugotovil, da me opeklina ne boli in ne peče, ter da gibljivost roke ni zmanjšana, zato sva se vendarle naslednje jutro odpravila plezat. Okoli 3h sva se odpravila od bivaka. Malce presenečena nad svojo hitrostjo sva okoli pol štrih stala na vrhu Škare (5203 m). Za slabih 2000 m višinske razlike, od tega 1600 m smeri, sva potrebovala 12 ur in pol. Varovala sva se 7 raztežajev, ostalo sva plezala nenavezana. Z vrha sva sestopila po normalni smeri do 4900 m.n.m, tam postavila šotor in prespala. Ideja o prečenju je z mojo opeklino namreč šla po gobe pa tudi časa je zmanjkovalo.

Naslednje jutro sva lagodno vstala ob 6h in sestopila nazaj do avstrijskega bivaka, kjer so se tudi Jernej, Peter in Žiga ravno pripravljali za povratek v bazo³³. Še isti dan smo skupaj sestopili do baze.3

1. Smer sta avgusta 1930 prva preplezala H. Tomaschek in W. Müller, ocenjena pa je z rusko oceno 5B333
2. Prečenje Bezengija obsega vrhove Škare, Djangija, Gestole, Ljaverja in še nekaj vmesnih, manj pomembnih vrhov. Celotno prečenje je dolgo kar 12 km in predstavlja enega najdaljših prečenj v evropi. Časi prečenja so od 4-20 dni!333
3. Mladci so se povzpeli na Škaro po normalni smeri, prav tako dokaj hitro. Po njihovi zaslugi sva imela pot navzdol shojeno, kar nama je precej olajšalo sestop333

3