Elbrus

Proti koncu odpravice smo imeli splaniran še en teden za vzpon na Elbrus. Predvsem zato, ker je Elbrus pač najvišji vrh Kavkaza. Elbrus je precej oddaljen od Bezengija zato so nas odpeljali nazaj v Nalčik od tam pa v dolino, ki je izhodišče za Elbrus³³.

Ker je bilo vreme dobro smo se po dnevu počitka z gondolami in žičnicami prepeljali do sodčkov³³ na 3900 m.n.m. Ponoči med 1h in 2h se nas je vseh trinajst odpravilo proti vrhu, tudi Uka. Vse bolj ko se je bližalo jutro so iz raznoraznih koč, kontejnerjev, šotorov itd. prikazovale nove lučke, ki so se vzpenjale proti vrhu. V nekem trenutku je pobočje Elbrusa izgledalo kot bojna fronta. En kup ljudi, ki se premika proti vrhu, med njimi pa ratraki, ki prevažajo bolj lene do višine 4600 m.n.m od koder nadaljujejo proti vrhu. Vse skupaj je bilo začinjeno še z smradom, ki so ga ustvarjali ratraki z svojimi motorji. Bilo je kar hladno, a smo vztrajno štamfali proti vrhu. Ne vsi skupaj, a vendar, smo vsi iz naše skupini prišli do vrha in nato hitro sestopili nazaj do sodčkov ter po krajšem počitku z gondolo nazaj v dolino.

Elbrus si bom zapomnil predvsem po umazaniji in gužvi. Okoli sodčkov je ogromno razmetanega železja in drugih smeri. Na samem hribu je nekoliko bolje. Nasploh sem dobil občutek, da imajo slovanski narodi bolj malo občutka za čistoto okolja.

Po dveh dneh počitka je prišel prevoz, ki nas je prepeljal nazaj v Nalčik, od tam pa se nas je peterica vrnila v Slovenijo z kombijem, ostali pa z avionom. Z kombijem smo se tokrat vračali prek Ukrajine in Madžarske. Pot je tokrat minila brez pretresov.

Tako smo zaključili odpravo v počastitev 30-letnice ustanovitve Alpinističnega odseka Rašica. Glede na cilje, ki smo si jih zastavili je vse skupaj kar lepo uspelo.3

1. Vse prevoze in nastanitve nam je zorganizirala neka ruska agencija333
2. Sodčki oz. Bočki so nekakšni kontejnerji, ki služijo kot bivaki333

3